Products By Alphabet
BREZ MILOSTI

BREZ MILOSTI

- Avtor: Selenna Maj
- Šifra izdelka: 978-2709455367
- Razpoložljivost: Na zalogi
Količina:
28.00€

Opis izdelka

Življenje Saphir se zdi utečeno, zgrajeno na temeljih, ki jih ni mogoče porušiti. Četudi globoko v sebi čuti, da želi spremeniti nekatere stvari, za to ne premore poguma.
Ključni dogodki, ki brez milosti čez noč pretrgajo krhke vezi, dajejo slutiti, da je življenje sprejelo svojo odločitev.
Porušeni temelji in vrednote, porušijo tudi njeno upanje, da bo lahko karkoli spremenila na bolje.
Vendar kmalu spozna …
Novo življenje v starih okovih, je nemogoče ustvariti. To je bila njena priložnost.
Skozi bolečino in razočaranja bo spoznala svet, za katerega v starem načinu dojemanja in prepričanj, niti ni slutila, da obstaja.

Začetek vsebine za pokušino:

     Strmela sem v njegov neizprosen obraz, ki ga je kazal zadnje dni.

     In dolgo zatajevana slutnja v meni, da se nekaj pripravlja, je bila sedaj tik pred uresničitvijo.

     Občutek, da mu grem na živce, da me ne prenese v svoji bližini ...

     Tako očitno je oddajal takšne vibracije.

     Sem prav slutila?

     Ampak to se ne sme zgoditi.

     Ne zdaj!

     Obrnil se je proti meni. Bil je tako čudovit v temno modri srajci, ki je povzročila, da so bile njegove oči še temnejše.

     Spet je bil videti zaskrbljen … A v primerjavi s prejšnjimi dnevi je bilo to komaj omembe vredno.      

     Slutnje so me začele zapuščati in lahko sem se počasi sprostila.

     Ko mu bom povedala novico, ki je presenetila celo mene samo, bo tudi on za trenutek pozabil na svoje skrbi.

     Stiskala sem knjižico za svojim hrbtom in čakala, da bo začel s svojim govorom.

     Ošvrknila sem kazalce na stenski uri.

     Bila sem točna.

     Ko je rekel, da bi rad govoril z menoj, je bilo slišati izjemno pomembno.

     Prešinilo me je celo, da mu je novico izdal nekdo pred menoj.

     A takoj sem odrinila takšne misli. To ni bilo mogoče.

     Potem bi bil sedaj drugače razpoložen. Vsaj upala sem tako.

     Premikal se je pred menoj, a sem ga komaj lahko razločno doživljala.

     Zadnjih nekaj ur, odkar sem izvedela za novico, sem živela v svojem svetu.

     In napočil je trenutek, da vanj vključim tudi njega.

     To je bilo najino … izključno najino.

     Postavil se je pred mene in v pričakovanju sem uprla oči vanj.

     Namrščila sem se.

     Spet ta napetost na njegovem obrazu … Je bilo mogoče kaj narobe z njegovim zdravjem?

     »Neron?« Moj glas je bil očitno zaskrbljen.

     Spustil je pogled name in v njem sem nenadoma zaznala odločnost. »Zapuščam te, Saphir.«

     Moj svet se je ustavil.

     »K-kaj …?« sem zajecljala.

     Še bolj se je namrščil. »Zapuščam te …«

     Sedaj so njegove besede razločno odzvanjale v moji glavi.

     Zaneslo me je korak nazaj in hlastno sem zajela sapo.

     »Nemogoče!« sem visoko pisnila.

     Odločno je vzdržal moj pogled. »Že nekaj časa razmišljam, kako bi ti povedal … Enostavno čutim, da sva prišla do razpotja, kjer se morava ločiti … Nočem več nadaljevati poti s tabo.«

     Komaj sem prepoznavala njegove besede, a podzavest se jih je očitno predobro zavedala.

     Čutila sem, kako se je v meni začelo nekaj krhati in lomiti.

     To ni bil scenarij, ki sem si ga zamislila nocoj. Moralo bi se odvijati drugače!

     »Saphir?«

     Njegov glas me je znova predramil v resničnost.

     »Zapuščaš me?« sem komaj slišno dahnila.

     Izpustil je sapo in očitno je bilo, da mu je odveč izgubljati nepotrebne besede.

     Moje misli so ponorele.

     »Koliko časa si načrtoval ta konec?«

     »Nehaj, Saphir! Oba sva odrasla človeka … Sprejmi to tako, kot sem ti povedal. Med nama je konec.«

     V trenutku so se mi zasolzile oči. Pomislila sem na novico, s katero sem ga hotela nocoj presenetiti, a sedaj se preprosto nisem mogla več pripraviti do tega, da bi izustila tiste besede.

     Nemočno sem stiskala knjižico za svojim hrbtom.

     »Nisem hotel predolgo odlašati,« je potem stopil korak nazaj in si dotočil whisky. »Pomislil sem, da je nocojšnji večer primeren za to.«

     Počutila sem se, kot bi mi zabodel nož v srce.

     Pa ravno nocoj. Zakaj ravno nocoj?!

     V nekaj sekundah so se v moji glavi odvrteli prizori zadnjih nekaj dni … slutnje, ki jih nisem mogla odgnati.

     Sem nekje v skritem kotičku podzavesti to v resnici pričakovala?

     Ne, v resnici tega nisem pričakovala …, ne na ta način!

     Napela sem oči in ga pozorno premerila.

     Videti je bil tako neizprosen … in krut.

     Kdaj sem spregledala ta del njegove narave?

     Nenadoma me je prešinilo. V resnici ga sploh nisem poznala!

     »Mogoče lahko karkoli popraviva,« sem izustila, čeprav sem vedela, kako se bo odzval.

     Obrnil se je proti meni, sedaj je bil videti jezen … in še bolj odločen. »Moja odločitev je dokončna. Prosim, sprejmi to.«

     Sprejmi to?

     Pravkar se mi je življenje sesulo kot hišica iz kart … Kako naj preprosto sprejmem to?

     »Odločil si se? Kar tako  …?«

     »Nič v življenju ni kar tako, Saphir … Ne misli, da nisem dobro razmislil o tem.«

     »Jaz pa sem mislila, da je bilo delo tisto, ki je tako zelo zaposlovalo tvoje misli,« sem zagrenjeno pripomnila.

     »Nehaj, Saphir … Nič ne boš dosegla s tem.«

     Nisem ga slišala. »V resnici si vseskozi razmišljal, kako bi to storil … Prekinil z menoj.«

     Za trenutek je bil videti nekoliko nemiren. Kot bi ga spregledala …

     V rokah je zavrtel kozarec in ga spil na dušek.

     Jaz pa sem strmela vanj, kot bi strmela v duha.

     Je res to storil? Me je res zapuščal?
     Moj, bog, to se meni ne dogaja … Ne zdaj!

     »Za oba bo lažje, če boš to sprejela tako, kot sem rekel … Prihraniva si težke besede in pojdiva vsak svojo pot naprej.«

     Bila sem zgrožena. »Tako preprosto je zate vse skupaj, kajne?«

     »Me hočeš izzvati, Saphir?« Zdaj je njegov pogled grozil.

     A jaz sem bila nema za ta svarila. »Izzvati? Vse, kar želim, je, izvedeti zakaj … Zakaj si se nenadoma tako odločil?«

     »Nič ni bilo nenadoma … Dobro sem premislil o tem.«

     »Si premislil tudi o posledicah, ki bodo sledile?«

     Sedaj je bil videti zares jezen. »O čem govoriš?«

     »Toda Neron … Poročena sva. To verigo trgovin, ki jo vodiš … Vse sva ustvarila skupaj!«

     Nenadoma je naredil korak proti meni in sedaj sem se ga ustrašila.

     Prešinilo me je celo, da me bo udaril....